Analogni video posnetek je zapisan v analognem formatu, kar pomeni, da se video signal neposredno pretvori v električni signal, ki predstavlja sliko in zvok. Analogni signali so neprekinjeni in njihova vrednost je sorazmerna (analogna) vrednosti svetlobe slike, ali jakosti zvoka, ki jo predstavljajo. Analogna tehnologija je bila prevladujoča pred digitalno dobo in vključuje formate, kot so VHS, Betamax in Hi8. Pri analognih video posnetkih je kakovost slike in zvoka lahko podvržena degradaciji zaradi izgub signala, šuma in drugih motenj.
Digitalni video posnetek pa je zapisan v digitalnem formatu, kar pomeni, da se video signal pretvori v zaporedje diskretnih številčnih vrednosti (binarnih bitov). Digitalni format omogoča, da se video posnetki shranjujejo, prenašajo in obdelujejo v digitalni obliki. Pri digitalnih posnetkih so informacije bolj natančno zapisane, kar pripomore k boljši kakovosti slike in zvoka ter večji stabilnosti signala. Priljubljeni digitalni formati vključujejo DVD, Blu-ray, digitalne videokamere, digitalne televizijske oddaje ter video datoteke, kot so MP4, AVI, MKV itd.
Glavna prednost digitalnega video posnetka je, da se lahko večkrat kopira brez izgube kakovosti, saj se informacije prenašajo kot zaporedje bitov, kar omogoča natančno obnovo izvirnih podatkov. Poleg tega digitalni formati omogočajo večjo prilagodljivost pri obdelavi in urejanju videa, saj se lahko podatki digitalno manipulirajo. Prav tako je digitalni video bolj odporen na motnje in šum ter omogoča napredne funkcije, kot so visoka ločljivost, digitalni zvok in interaktivnost.
Prehod na digitalno tehnologijo je prinesel boljšo kakovost videoposnetkov, večjo prilagodljivost in razširjene možnosti obdelave, razmnoževanja posnetkov brez izgube kakovosti, možnost objave na spletu, ali pošiljanja posnetkov preko spleta.